Ob prazniku Kozjanskega jabolka

Praznik kozjanskega jabolka – sejem domačih dobrot in izdelkov smo ga poimenovali. Osrednja okoljska prireditev, ne samo v Kozjanskem parku, ampak kar v državi, praznuje 18. rojstni dan. V letu 2000 je bilo po trgu Podsreda le 10 stojnic, danes se njihovo število giblje okoli 140 – kolikor zmore trg. Obiskovalcev je prav toliko – kolikor zmore trg. Podsreda kot že nekoč davno sejemski trg, je s Praznikom kozjanskega jabolka spet dobila nekdanjo veljavo in sloves.

Jabolko je na Kozjanskem postalo več kot sadež – postalo je simbol ohranjene narave, nadaljevanje tradicije, zdravega življenja ter simbol prepoznavnosti zavarovanega območja Kozjanskega parka.
Kozjansko jabolko je postalo vrednota in ne le vrednost v ekonomskem smislu. Vrednota, s katero so se poistovetili domačini, tisti, ki skrbijo za svoja sadna drevesa. In ravno to je zagotovilo, da bodo kozjanske sadovnjake kot nepogrešljiv element kozjanske krajine gledale in njihove plodove uživale tudi prihodnje generacije. Zadovoljni domačini, ki znajo prepoznati in ceniti vrednost zdravega domačega okolja, so zagotovilo za ohranjeno naravo.

V preteklosti se je zaradi intenziviranja kmetijskih površin žal premnogo sadovnjakov posekalo, največkrat so ostale le še ohišnice. V Kozjanskem parku imamo že več kot 10 let drevesnico, v kateri vzgajamo ekološke sadike starih sort jablan in hrušk. Nobena sadika nam še ni ostala, kar pomeni, da se je v zadnjih letih zasadilo kar nekaj novih sadovnjakov ali dosadilo že obstoječe.
Marsikdo niti ne ve, da so tista srž, zaradi katere je javni zavod Kozjanski park kot naravovarstvena institucija vložil toliko prizadevanj v «kozjanske japke«, ptice, ki jim sadovnjaki predstavljajo življenjski prostor. Vijeglavka, črna žolna, pivka, veliki skovik, pogorelček, sršenar in rjavi srakoper so vrste, zaradi katerih so bili visokodebelni travniški sadovnjaki vključeni v območje Natura 2000 po »Ptičji direktivi«.

Po dveh desetletjih kozjansko jabolko v širšem pomenu ustvarja trajnostne razvojne priložnosti, ki jih marsikdo ne pripisuje upravljavcem zavarovanih območij.

»Sejem bil je živ…« je pisal Anton Aškerc, katerega spomenik krasi podobo trga Podsreda.

Več informacij na www.kozjanski-park.si