»Človek in biosfera« (MAB) je UNESCOv medvladni raziskovalni program, ki spodbuja prizadevanja za sožitje med ljudmi in njihovim okoljem ter vzpostavlja svetovno mrežo biosfernih območij. Cilj programa je doseči razvoj, ki temelji na trajnostni rabi naravnih virov in ohranjanju biotske raznovrstnosti.
Biosferna območja so mednarodno prepoznana in jih potrdi mednarodni Koordinacijski svet MAB. Upravljanje območij je v celoti v pristojnosti države, v kateri ležijo. Razglasitev biosfernega območja zato ne pomeni zakonskega zavarovanja, novih predpisov ali varstvenih režimov. Navadno se vsaj delu biosfernega območja že vnaprej priznava status z nacionalno zakonodajo. To so lahko zavarovana območja, kot so naravni parki, ali pa območja, zavarovana z evropsko zakonodajo — na primer območja Natura 2000.
Biosferna območja so razdeljena na tri cone — osrednjo (jedrno), robno in prehodno ali vplivno cono, ki sledijo svojim osnovnim funkcijam. Osrednja cona je prvenstveno namenjena ohranjanju biotske raznovrstnosti. Robna cona je namenjena sonaravnim dejavnostim, ki se navezujejo na osrednjo cono, kot so trajnostni turizem in rekreacija, raziskovanje in okoljsko izobraževanje. Prehodna cona je prilagodljivo območje, v katerem potekajo gospodarske in druge dejavnosti, ki se navezujejo na lastnosti celotnega biosfernega območja.
V Sloveniji so bila do leta 2018 opredeljena štiri biosferna območja:
Biosferno območje je za lokalne skupnosti in državo posebna ter prepoznavna blagovna znamka. Ne prinaša novih obvez, ponuja pa sodelovanje, povezovanje in izmenjavo izkušenj ter prepoznavnost na svetovni ravni.