SLO  |  ENG
Follow us on Facebook
UNESCO

MAB - ČLOVEK IN BIOSFERA

»Človek in biosfera« (MAB) je UNESCOv medvladni raziskovalni program, ki spodbuja prizadevanja za sožitje med ljudmi in njihovim okoljem ter vzpostavlja svetovno mrežo biosfernih območij. Cilj programa je doseči razvoj, ki temelji na trajnostni rabi naravnih virov in ohranjanju biotske raznovrstnosti.

 

Biosferna območja so območja ekosistemov z bogato biotsko raznovrstnostjo. Namenjena so ohranjanju ekosistemov in njihove biotske raznovrstnosti ter spodbujanju trajnostnega razvoja ob vključevanju in sodelovanju lokalnega prebivalstva. Leta 2015 je bilo na seznamu UNESCO 651 območij v 120 državah, od tega 15 čezmejnih območij. Biosferna območja združujejo tri funkcije: ohranjanje biotske raznovrstnosti, spodbujanje trajnostnega gospodarskega razvoja ter omogočanje in podpora raziskavam, izobraževanju in osveščanju, ki se nanašajo na ohranjanje narave in trajnostni razvoj. Za doseganje ciljev je posebej poudarjeno vključevanje lokalnih skupnosti v upravljanje.

Biosferna območja so mednarodno prepoznana in jih potrdi mednarodni Koordinacijski svet MAB. Upravljanje območij je v celoti v pristojnosti države, v kateri ležijo. Razglasitev biosfernega območja zato ne pomeni zakonskega zavarovanja, novih predpisov ali varstvenih režimov. Navadno se vsaj delu biosfernega območja že vnaprej priznava status z nacionalno zakonodajo. To so lahko zavarovana območja, kot so naravni parki, ali pa območja, zavarovana z evropsko zakonodajo — na primer območja Natura 2000.

Biosferna območja so razdeljena na tri cone — osrednjo (jedrno), robno in prehodno ali vplivno cono, ki sledijo svojim osnovnim funkcijam. Osrednja cona je prvenstveno namenjena ohranjanju biotske raznovrstnosti. Robna cona je namenjena sonaravnim dejavnostim, ki se navezujejo na osrednjo cono, kot so trajnostni turizem in rekreacija, raziskovanje in okoljsko izobraževanje. Prehodna cona je prilagodljivo območje, v katerem potekajo gospodarske in druge dejavnosti, ki se navezujejo na lastnosti celotnega biosfernega območja.

V Sloveniji so bila do leta 2018 opredeljena štiri biosferna območja:

  • Biosferno območje Julijske Alpe je bilo opredeljeno leta 2003. Osrednje in robno območje obsega Triglavski narodni park, prehodno območje pa širši del Julijskih Alp. 
  • Biosferno območje Kras je bilo opredeljeno leta 2004. Obsega Regijski park Škocjanske jame z vplivnim območjem in celotno območje občine Divača. 
  • Biosferno območje Kozjansko in Obsotelje vključuje širše območje Kozjanskega parka. Na seznam je bilo vključeno leta 2010.
  • Biosferno območje Mura je bilo razglašeno leta 2018. Na območju se nahaja največji slovenski poplavni gozd, je gnezdišče belorepega orla in črnih štorkelj. Veliko je 700 km2 in je edino na svetu, ki se nahaja v 5 državah (Sloveniji, Avstriji, Madžarski, Hrvaški in Srbiji).

Biosferno območje je za lokalne skupnosti in državo posebna ter prepoznavna blagovna znamka. Ne prinaša novih obvez, ponuja pa sodelovanje, povezovanje in izmenjavo izkušenj ter prepoznavnost na svetovni ravni.

Vodna škarjica

go to the top