NEZAVAROVANA OBMOČJA

Poleg zavarovanih območij slovenske pokrajine skrivajo zanimive in atraktivne predele, ki bi si zaradi svoje izjemnosti prav tako zaslužili pravno varstvo. Potreben pa je čas, da dozori zavest o nujnosti in pomenu zavarovanja. Res je tudi, da zgolj zavarovanje območja še ni jamstvo za njegovo ohranitev, niti ne pomeni nujno njegove kakovosti. Predstavljenih je nekaj območij, ki so vsaka zase še vedno ohranjena in bogata z biotsko pestrostjo, naravno in kulturno dediščino ter krajinsko izstopajo s svojo neokrnjeno lepoto.

Pohorje

Prav obrobna lega Pohorja, ki je poslednji izrastek Alp, viden daleč po Panonski nižini vse do Blatnega jezera, krepi velik pomen tega pogorja, ki celo presega precej višja gorstva. Že v 13. stoletju zasledimo v zgodovinskih dokumentih poimenovanje »supania Pocher«, kar nedvoumno kaže na prvotni pomen toponima Pohorje.

Večji del Pohorja porašča gozd

Rosika

Gozdni rezervat Šumik z najmogočnejšim slapom na silikatni podlagi v Sloveniji.
Najobsežnejši kompleks barij in barjanskih gozdov s površino več kot 500 hektarjev
Na Ribniškem Pohorju raste veličastna Sgermova smreka – njena višina znaša 61,8 metra.
Na Pohorju se pojavljajo najstarejše kamnine v Sloveniji, evidentirani so tudi diamanti.
Nahajališče slovenske avtohtone kamnine – čizlakita.
Sonaravno urejene številne učne in pohodne poti po gozdovih, planjah in barjih.

Več

Kočevsko

Kočevsko je eden obsežnejših naravno ohranjenih predelov Slovenije. Poleg izjemne narave na čelu z veliki zvermi izziv pri upravljanju parka predstavlja tudi prevladujoča državna lastnina gozdov. Pobuda za razglasitev parka je bila aktualna med letoma 1990 in 2002, ko je bil regijski park uvrščen v državni prostorski načrt.

Pragozd Krokar

Rajhenavski Rog

V park je vključenih 1.525 naravnih vrednot in 47 gozdnih rezervatov, od katerih je šest pragozdov.
Z izločitvijo pragozdov leta 1892 so bila opredeljena prva zavarovana območja narave v Evropi.
Omejevanje lova na rjavega medveda na Auerspergovi kočevski posesti leta 1889 štejemo kot prvo zavarovanje medveda v Sloveniji.
Najmogočnejši parkovni drevesni velikan je Črmošnjiška jelka s 606 cm prsnega obsega.
Urejeni gozdni učni poti odkrivata pragozdova Rajhenavski rog in Krokar.

Mura

Reka Mura, počasna in ukročena, pa tudi divja in naravna, najobsežnejši obrečni poplavni gozdovi pri nas, preplet rokavov, mrtvic in vlažnih depresij, izjemna kulturna krajina z mokrotnimi travniki ter bogat rastlinski in živalski svet, ki živi tukaj. To je predlagano zavarovano območje Mura.

Bela štorklja

Babičev mlin

Zaradi obsežnih poplavnih gozdov in mokriščnih habitatov, ki so bivališče številnih vrst, Muro imenujejo evropska Amazonka.
Ob Muri je ohranjenih največ mrtvic v Sloveniji, med najlepšimi je Muriša.
V Veliki in Mali Polani je kar devet gnezd štorkelj, zato je Polana postala Evropska vas štorkelj.
Pri Veržeju in Ižakovcih sta na Muri plavajoča mlina, v katerih meljejo žito.
Že v preteklosti so ljudje poskušali ukrotiti tok reke – s preprostim sonaravnim varovanjem brežin, kar v prekmurščini imenujemo »büranje«.
Ime Mura naj bi izhajalo iz besede murus, kar pomeni zid, okop, obramba, po drugih virih pa naj bi njeno ime izhajalo iz slovanskega jezika, tj. iz besede mur, kar pomeni temen, torej temna voda.

Kamniško-Savinjske Alpe

Kamniško-Savinjske Alpe so izjemno slikovit, raznovrsten in ohranjen gorski svet na stičišču Gorenjske, Štajerske in Koroške. Značilno podobo jim dajejo strmi skalni vrhovi gora, visokogorske planote s planinskimi pašniki, globoke ledeniške doline in prostrani gozdovi.

Izvir Železne vode nad Solčavo

Velika planina

Slikovit in skrivnosten alpski svet z značilno krajino, bogato pričevalnostjo preteklega življenja v gorah in pod njimi, prepletenostjo človeka z naravo ... (Logarska dolina, Robanov kot, Velika planina ...)
Naravno ohranjeni zgornji tokovi rek Savinje, Kamniške Bistrice, Kokre in Bele s številnimi slapovi (Rinka, Čedca, Orglice, Palenk), kristalnimi izviri (Savinja, Kamniška Bistrica) in soteskami (Predaselj)
Raznovrstne kraške oblike, kot so žlebiči, brezna, kotliči, vrtače, podi, naravna okna in mostovi, melišča, skalni osamelci, balvani izjemnih mer in podzemni svet z jamami (Snežna jama, Kamniška jama ...).

Dolina Dragonje

Reka Dragonja, mejna reka med Slovenijo in Hrvaško, je v marsičem edinstvena. Naseljem se izogiba in vso svojo pot, od izvira do izliva, naredi po flišu. Sprva po ogoleli kamnini, v izlivnem delu pa po flišnih naplavinah, na katerih je človek skozi stoletja oblikoval solna polja.

Obnovljen Mazurinijev mlin

Rokava, pritok Dragonje

Dolina Dragonje je naravna vez med Jadranskim morjem,
flišno Istro in Kraško planoto.
V sušnih poletnih mesecih Dragonja presahne in se umakne v svoje bogate prodne nanose.
Koprsko zaledje, vključno z dolino Dragonje, je v prvih desetletjih prejšnjega stoletja z zelenjavo in drugimi kmetijskimi pridelki oskrbovalo vsa obalna mesta, tudi sosednji Trst.
V dolini Dragonje je nekdaj delovalo približno 40 mlinov.