PRIREDITVE V NARAVNIH PARKIH

V petih terminih se bo v soorganizaciji Javnega zavoda Triglavski narodni park, Arheoalpe, zavoda za kulturo, izobraževanje in turizem Bohinj, Inštituta za arheologijo ZRC SAZU, Oddelka za geologijo Naravoslovnotehniške fakultete, Oddelka za arheologijo in Oddelka za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, Instituta Jožef Stefan ter Turizma Bohinj, zvrstilo 10 zanimivih predavanj o paleoekoloških in arheoloških raziskavah v Julijskih Alpah. Predavatelji bodo spregovorili o davnih sledeh človekove prisotnosti v gorah, raziskavah sedimentov in drugih zakladov v ledeniških jezerih, paleoekoloških in arheoloških dokazih o spreminjanju klime, zgodovini nabiralništva in o tem, kaj skrivajo milijoni let v kamninah.

SREDA, 18.10.2023:

ŽIGA ZWITTER: Zgodovina zeliščnega nabiralništva v Vzhodnih Alpah od poznega srednjega veka do sredine 20. stoletja in njeni okoljski učinki

Predavanje začenja kratek uvodni vpogled v tipične značilnosti travnikov in pašnikov v Vzhodnih Alpah in trende njihovega spreminjanja v času. Sledi predstavitev značilnih primerov zeli, ki so jih v Vzhodnih Alpah v obravnavanih stoletjih na travnikih in pašnikih v velikih količinah nabirali za človeško hrano, živinsko krmo in v okrasne namene. Številne zeli so v Alpah uporabljali lokalno, redkejše so bile vključene v širšo regionalno ali celo medcelinsko trgovino. Prava špajka, endemit iz Vzhodnih Alp, zaradi katerega so gospodarsko cenili številne takšne travnike in pašnike, ki so bili z vidika živinoreje slabo kakovostni, pa je bila dragocen izvozni artikel, s katerim so v znatnih količinah zalagali celo Egipt in Sirijo, mnogo dlje kot so na izvenevropske trge dobavljali alpsko planiko. Okoljski učinki masovnega nabiranja so bili zelo raznoliki, odvisni od rastlinske vrste, načina nabiranja ter širših gospodarskih in družbenih razmer, ki so bile v toku zgodovine izrazito dinamične. Ob številnih primerih trajnostnega nabiralništva, ki je navzlic masovnosti omogočalo dolgoročno ohranjanje nabiranih rastlinskih vrst, zgodovina v Vzhodnih Alpah ilustrira tudi prekomerno, netrajnostno nabiralništvo.

ANDREJ ŠMUC: Milijoni let Zemljine zgodovine ujeti v čudovite kamnine Julijskih Alp

Predavanje bo pravzaprav časovno popotovanje v daljne pra-začetke naših Julijskih Alp. Na potovanju si bomo ogledali kako so Julijske Alpe v svoji skorajda 300 milijonov let stari zgodovini popolnoma menjale svojo podobo. Pravzaprav večino časa sploh niso bile alpe, marveč morje. Da prav ste prebrali, naše alpe so večino svojega časa preživele na dnu včasih bolj plitvih, včasih bolj globljih toplih morij. Gostile so koralne grebene, morske polže in školjke, čudovite amonite in celotno plejado različnih rib. Mogočne tektonske sile so šele v zadnjih nekaj 10 milijonih let končale to morsko zgodbo in počasno dvigovanje je alpe dvignilo do današnjih višav, kjer jih zadnja 2 milijona let ne objemajo več topla morja, marveč hladni ledeniki. Geološki procesi pa seveda tako počasi kot hitro delujejo še dandanes, kar nam pričajo številni potresi, kamniti podori, plazovi in kar je še ostalih geoloških nemarnosti.

Predavanja se vključujejo v Dneve evropske kulturne dediščine, sofinancira jih Občina Bled.

VABLJENI!