Marko Pogačnik je mojster fotografije, ustanovni član fotokluba Triglavski narodni park (1978), od leta 1995 tudi prostovoljni naravovarstveni nadzornik. Ves svoj prosti čas usmerja v fotografiranje naših gora, planin ter živalskega in rastlinskega sveta. Z naravoslovno fotografijo ni nikoli samo dokumentaren, je svojevrsten umetnik v svetu slovenske fotografije. Že 45 let ostaja zvest naravi v vsej njeni lepoti in življenjskih utrinkih. V objektiv ujame vse tisto, kar mnogim ljudem včasih vse življenje ostane nevidno.
Neurja, zarisana v viharnikih, mogočni osamelci z ozadjem gora v barviti jeseni, hudomušni svizci, ruševci v frfotajočem boju, hitri gamsi, srnjakov prsk ali pa nežna triglavska roža; vse to in še več ostaja videno v njegovih fotografskih zapisih. Torej je njegov fotolov za nas svojevrsten skrivnosten svet, v katerem nenehno preizkuša sebe, svoje reflekse, sposobnosti, čustva in veliko tehničnega znanja. Vse videno z neverjetno potrpežljivostjo, natančnostjo tisočinke sekunde zabeleži na digitalni zapis, sebi v ponos, nam v videnje lepote, vzbujanje čustev in vrednot, ki nam jih ponuja narava, ter v razumski odnos do nje z večjo ekološko zavestjo. Zanj in nam te fotografije narave ne pomenijo le obarvan papir dveh dimenzij, ampak nešteto tihih, počasnih korakov v jutranjo roso, v večere, ko se zabrišejo poti v vetru ali popustijo gazi v snegu in v mrzlih nočeh.
Vse poti po naših gorah je neštetokrat prehodil navkreber, počez in navzdol, znana mu je vsaka sled divjadi, vsak šum, vendar srečanje s človekom na teh poteh ne odseva v njegovi umetniški fotografiji. Ob vsakem posnetku iz sveta flore in favne pa je vedno prisoten z močno željo po zabeleženju utrinka sekunde življenja v danem prostoru in času. Tako njegova fotografija ostaja neskončno večna v utrinkih iz narave in realistična v odnosu do nje in nas samih.
Čeprav se je Marko Pogačnik najprej posvečal filmu, ga je kmalu osvojila fotografija. Njegov fotografski opus je zelo bogat v ulovu jutranjih zarij, mogočnih gora, spokojnih pokrajin, trenutkov v življenju živali in razcvetu rastlin.
S svojimi deli je sodeloval na več kot 160 skupinskih razstavah; prejel je znak za zasluge Lovske zveze Slovenije. V vseh teh letih je imel več kot 100 samostojnih razstav. Njegove fotografije krase tudi koledarje in druge publikacije.
Prof. umetnostne zgodovine, ga. Marija Heberle Perat