Severno od Bohinjskega jezera se dviguje strm greben, v katerem bo vsak obiskovalec Bohinja hitro opazil Vogar, najbolj vzhodni vrh. Ta je zaradi planinskega doma in lepega razgleda priljubljena izletniška točka, radi pa ga imajo tudi jadralni padalci, ki z njega skačejo proti travnikom ob jezeru.
Na Vogar vodi strma markirana pot iz Stare Fužine, mi pa se bomo raje odpravili po dosti bolj prijetni ozki nemarkirani stezici čez Planico. Tu lahko najdemo avrikelj (Primula auricula), Sternbergov nageljček (Dianthus sternbergii). Na razgledni točki pri spomeniku na prisojni strani raste toploljubni gozd s črnim gabrom (Ostrya carpinifolia), šmarno hrušico (Amelanchier ovalis), navadnim mokovcem (Sorbus aria), žarkasto košeničnico (Genista radiata) in kranjsko lilijo (Lilium carniolicum).
Na planini Vogar se svet zravna v planoto, kjer imamo tipične grbinaste travnike, nastale zaradi ledeniško–kraškega delovanja. Rastje je značilno za suhe alpske travnike: spomladi so to spomladanski svišč (Gentiana verna), Clusijev svišč (Gentiana clusii), pogačice (Trollius europaesus), visoki jegliči (Primula elatior), kasneje pa kranjska lilija (Lilium carniolicum), turška lilija (Lilium martagon), nageljčki (Dianthus sp.), rožnordeči dežen (Heracleum austriacum), kukavičevke ali orhideje (Orchidaceae), pravi ranjak (Anthyllis vulneraria) in navadna arnika (Arnica montana).
OBVEZNE PRIJAVE na: [email protected] – vsaj 1 dan pred izvedbo dogodka do 12.ure!
* dogodek se izvaja ob minimalnem številu prijavljenih: 6 oseb