V petih terminih se bo v soorganizaciji Javnega zavoda Triglavski narodni park, Arheoalpe, zavoda za kulturo, izobraževanje in turizem Bohinj, Inštituta za arheologijo ZRC SAZU, Oddelka za geologijo Naravoslovnotehniške fakultete, Oddelka za arheologijo in Oddelka za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, Instituta Jožef Stefan ter Turizma Bohinj, zvrstilo 10 zanimivih predavanj o paleoekoloških in arheoloških raziskavah v Julijskih Alpah. Predavatelji bodo spregovorili o davnih sledeh človekove prisotnosti v gorah, raziskavah sedimentov in drugih zakladov v ledeniških jezerih, paleoekoloških in arheoloških dokazih o spreminjanju klime, zgodovini nabiralništva in o tem, kaj skrivajo milijoni let v kamninah.
ANDREJ GASPARI: Zgodnjesrednjeveška deblaka iz Blejskega jezera in arheološka odkritja na območju potopljenega ledeniškega obrusa pri Želečah: rezultati raziskav v letih 2019–2022
Predavanje se bo osredotočilo na predstavitev začetnih raziskav dveh zgodnjesrednjeveških čolnov deblakov iz Blejskega jezera ter rezultate arheološkega pregleda območja potopljenega ledeniškega pri Želečah. Prvi čoln so leta 2015 odkrili potapljači Društva za podvodne dejavnosti nedaleč od Grajskega kopališča, drugi pa je bil najden leta 2021 med arheološkim rekognosciranjem dna ob severovzhodni obali Otoka. Plovili sta izdelani iz macesnovega oz. lipovega debla, radiokarbonske datacije pa ju umeščajo v 8./9. stoletje. Deblaka sta starejša od arheološko dokumentiranega začetka zgodnjesrednjeveškega pokopavanja na Otoku in odpirata zanimiva vprašanja o rabi te simbolno in ambientalno izpostavljene lokacije v zgodnjem obdobju slovanske naselitve v Blejskem kotu.
Območje ledeniškega obrusa pri Želečah je bilo izbrano za arheološki pregled na podlagi predhodnih opažanj visokosrednjeveške lončenine in zanimive oblikovanosti potopljenega rtiča, ki z zadnjim obronkom sega okoli 30–40 metrov od obale. Zbrani podatki nakazujejo možnost obstoja lesene konstrukcije, domnevno povezane z ribištvom oziroma ribolovom.
MAJA ANDRIČ, ANDREJ ŠMUC, NIVES OGRINC, et. al.: Blejsko jezero v zadnjih 15.000 letih
Ob koncu zadnje ledene dobe je v okolici Blejskega jezera uspeval mešan gozd v katerem so prevladovali bor, breza in macesen, v toplejših obdobjih so se razširili tudi hrast, smreka in lipa. V tem obdobju so bili še prav posebej aktivni vulkanski centri na Islandiji in v Italiji. V vrtini, ki smo jo zvrtali v zalivu pod Vilo Bled smo našli tri plasti mikroskopskega vulkanskega pepela, dve izvirata iz ognjenikov v okolici Neaplja, tretja pa iz ognjenika Katla na Islandiji. Sediment, mlajši od 9500 let se na tem mestu žal ni ohranil (več o vzrokih za to na predavanju), so se pa mlajše plasti jezerskega sedimenta ohranile v najglobljem delu Blejskega jezera med otokom in Zako, kjer smo leta 2012 zvrtali novo, 12 m globoko vrtino. Na predavanju bomo prvič javno predstavili rezultate te raziskave. Odgovorili bomo na sledeča raziskovalna vprašanja: Kakšen je bil razvoj vegetacije v zadnjih 12.000 letih? V kakšnem okolju so nekoč živeli ljudje? Katere spremembe rastlinstva so posledica klimatskih nihanj, katere pa človekovega vpliva na okolje v različnih arheoloških obdobjih? Ali v sedimentu lahko zaznamo plasti, ki so nastale zaradi pogostejših poplav ali erozije tal?
Predavanja se vključujejo v Dneve evropske kulturne dediščine, sofinancira jih Občina Bled.
VABLJENI!