PRIREDITVE V NARAVNIH PARKIH

“Padla je odločitev. Šla bom v gozdove, jame, visokogorje, na mokrišča, čez travnike in stare sadovnjake, spustila se bom po rekah in jezerih, poiskala neznane koščke naše morske obale. Toliko življenja je okrog mene, ki ga še nisem okusila. Izostrila bom čute, opazovala, se odprla za novo in pisala. Bomo videli, kaj se bo zgodilo.”

Z Ireno Cerar prejemnico Velike nagrade 40. slovenskega knjižnega sejma Knjiga leta 2024 bo pohajkovala Vesna Telič Kovač.

Boste videli, kaj se bo zgodilo, ko se na odru srečata neumorni pohodnici in strastni občudovalki narave.

Divje vabljeni!

Vstopnina: 2 €

O AVTORICI KNJIGE POHAJKOVANJE PO SVETIŠČIH NARAVE

Irena Cerar. Pisateljica, pravljičarka, pohodnica, raziskovalka in iskalka lepote, brezmejnosti ter stika z ljudmi. Odraščala je pod vznožjem Kamniških planin, kasneje pa je te hribe zamenjala za ljubljanski Rožnik. Kot otrok je preživela veliko časa s šolsko knjižničarko, ki jo je vzgojila v strastno bralko. Sprva je želela postati biologinja, a ji je profesorica slovenščine modro svetovala, naj raje razvija svojo nadarjenost za jezike in pisanje, češ da bo o naravi vedno lahko pisala. Tako se je tudi obrnilo. Ob koncu študija primerjalne književnosti je Irena stopila na samosvojo pot, diplomirala je iz gorskih pravljic in pripovedk. Od takrat je ženska, ki verjame v moč narave in besede. Že vrsto let z ljudskimi pripovedmi raziskuje slovenske pokrajine. Njena ljubezen do zgodb in pohajkovanja se je do sedaj uresničila že v celi seriji priljubljenih družinskih izletniških vodnikov.

S knjigo Potepuški okruški je prvič stopila v polje esejistično potopisnega doživljanja sveta in zanjo leta 2022 prejela nagrado krilata želva za najboljši literarni potopis. Svetišča narave so njeno najnovejše, nadvse premišljeno naravo-pisno delo. Avtorica si je zadala prav poseben izziv: za sedem tednov se je odpravila v naravo, da bi vsakega od najbolj značilnih slovenskih habitatov (gozd, jame, gore, mokrišča, reke, morska obala, kulturna krajina) izkusila na lastni koži – ne le kot mimogredna pohodnica in popotnica, temveč tudi kot pozorna opazovalka in premišljevalka. Poti in bivanja so avtorico vodili od samotne koče v divjini kočevskega gozda, med pastirje in volkove v planine pod obronke slovenskih gora, ob rečne struge prekmurskih ravnic, kjer je nepričakovano izkusila katastrofalne poletne poplave, v Škocjanske jame z bogato raziskovalno zgodovino, na slovensko obalo, v soline in še kam.