Adi preživlja poletje v domači vasi pri delti Donave. Neke noči ga na ulici brutalno napadejo, naslednji dan pa se mu svet obrne na glavo. Njegovi starši ga ne gledajo več tako kot prej, navidezni mir vasi pa začne razpadati.
Po filmu sledi pogovor s psihosocialno svetovalko na področju LGBTIQ+ Evo Mulej Vrabič.
Kino brez ovir je projekt, s katerim omogočamo ogled filmov opremljenih z zvočnim opisom za slepe in slabovidne ter podnapisi in tolmačenjem v slovenski znakovni jezik za gluhe in naglušne.
Režiser filma: Emanuel Pârvu. Produkcijska država: Romunija. Leto produkcije: 2024. Dolžina trajanja: 1 ura 45 minut. Jezik: romunščina s slovenskimi podnapisi.
O filmu:
»K ideji snemanja tega filma sem pristopil z dveh prepletenih zornih kotov – iz družinske perspektive, saj sem sin, pa tudi sam oče, in drugič, iz perspektive tistega, kar doživljam kot vsesplošno nepopustljivost v današnjem svetu, ki je včasih le navidezno poln razumevanja in strpnosti. A predvsem je zgodba moja interpretacija položaja manjšin. Vsi smo bili tam, kjer si ti, ali pa se lahko počutiš kot manjšina na tak ali drugačen način oziroma v določenem trenutku.
Pritegnila so me nasprotujoča si občutja do nečesa, česar preprosto ne moreš razumeti, tveganje označevanja, tveganje družbene nepremičnosti. Možnost, da se vrnemo k ljubezni in razumevanju, možnost zaščite in brezpogojne podpore se pojavi v kontekstu čiste naravne lepote – delta Donave je eden najlepših krajev v Evropi, pa tudi najmlajša evropska zemlja. Kajti v mojem razmišljanju bi morali morda vsi dovoliti naravi, da nas znova uči lepote v vseh njenih oblikah.
Metaforično gledano je horizont najbolje viden s kraja, kjer se zemlja konča. Delta Donave, naša snemalna lokacija, je vizualni raj, ki ostro kontrastira z dogodki v filmu. Človeška dejanja tako nasprotujejo naravi, zapirajo horizont otroku, ko mu zapirajo prihodnost. In ta paradoks lahko vodi le v tragedijo.« – Emanuel Pârvu