Na Goričkem so hiše gradili tudi samo iz ilovice, ti. butane hiše, prekmursko nabijance ali tučence, saj je bilO lesa za gradnjo premalo in ker je rasel počasi, ob majhni količini padavin, je bil predragocen in siromašnejšim slojem prebivalcev nedostopen. Nekaj butanih hiš na Goričkem še stoji in razveseljivo je dejstvo, da so nekateri novi lastniki tovrstnih hiš te pripravljeni obdržati in jih obnoviti. Sodobni izrazi za tovrstne hiše je naravna gradnja, saj se pri tem uporablja zgolj gradivo, ki je lokalno prisotno. Obnova zahteva tudi poznavanje tehnike gradnje in vse kar je povezano s tem.
Tečaj je za vse tiste, ki bi radi osvojili tehniko obnove ilovnate hiše izključno iz naravnih materialov.
V 7 dneh boste pridobili teoretično in praktično znanje o vseh fazah obnove (program glej spodaj). Vse potrebno orodje bo na voljo.
Naučili se boste/bomo:
Ker je pomembno, da se čim več naučite in zapomnite, imejte s sabo beležko in pisalo. Prvi dan bo posvečen teoretičnemu delu, kako se oceni objekt in kako bi se ga dalo obnoviti.
Možna je udeležba samo prvi dan, kar znaša 36 EUR.
Poudarek bo na učinkovitih tehnikah in strokovni izvedbi.
Tečaj bo na naslovu Radovci 35, 9264 Grad v organizaciji in izvedbi madžarskega izobraževalnega centra za odrasle Fecskefészek Otthonom Felnőttoktatási Egyesület. Za prevod bo poskrbljeno. Udeleženci bodo potrdilo o opravljenem tečaju dobili v madžarskem in slovenskem jeziku.
Celotni znesek tečaja znaša 156€. V ceno je zajeto vodenje in organizacija tečaja, trije obroki na dan in pijača. Posebnosti glede prehrane bomo upoštevali na podlagi navedb na prijavnem obrazcu.
S predplačilom 75 EUR si rezervirate udeležbo na tečaju. Prijave zbiramo do zapolnitve mest. Vplačanega zneska v primeru odjave žal ne vračamo. Preostali znesek lahko poravnate pred pričetkom tečaja ali z nakazilom.
Podrobnejše informacije bomo poslali po prejeti prijavi. Prijave in več informacij lahko dobite po telefonu: 040 413 886 (Nastasja) ali po mailu: [email protected].
Vsekakor gre za ohranjanje nesnovne kulturne dediščine, o čemer govori etnologinja Jelka Pšajd v članku tukaj.