Življenjska povezanost mokrišč in ljudi

Zdrava mokrišča predstavljajo zibelko biotske raznovrstnosti, vir pitne vode in hrane ter so izjemnega pomena za blaženje in prilagajanje na podnebne spremembe ter zdravje in dobro počutje ljudi.

Ljudje se že tisočletja naseljujejo v bližini mokrišč. Več kot milijarda ljudi po vsem svetu je dnevno odvisna od mokrišč za pridobivanje hrane, vode, prevoz in rekreacijo. Mokrišča na svetovni ravni zagotavljajo ekosistemske storitve (prehrana, pitna voda,  blaženje vremenskih ekstremov itd.) v vrednosti 41,5 bilijona evrov letno in neposredno ali posredno prispevajo k 75 kazalnikom ciljev trajnostnega razvoja Agende Združenih narodov 2030.

Slovenija ima tri mednarodno pomembna mokrišča.

V Sloveniji mokrišča prekrivajo manj kot pet odstotkov površine ozemlja. Mokrišča, ki so prepoznana kot mednarodno pomembna, so zaščitena z Ramsarsko konvencijo h kateri je Slovenija pristopila leta 1992.

V Sloveniji so na Ramsarski seznam uvrščena mokrišča:

• Sečoveljske soline (od leta 1993),
• Škocjanske jame (leta 1999),
• Cerkniško jezero s Križno jamo in udorno dolino Rakov Škocjan (od leta 2006).

In ta so tudi najpomembnejša gnezdišča, prezimovališča ali postajališča migratornih ptičev.

Mokrišča v Krajinskem parku Kolpa se sicer ne morejo primerjati s prej omenjenimi, a vseeno igrajo pomembno vlogo tako v ohranjanju biotske raznovrstnosti kakor ohranjanju ugodnega vodnega režima. Pri nas gre predvsem za kale in večje mlake ter kraške izvire in bruhalnike. V preteklosti je bilo teh vodnih teles – mokrišč še veliko več, a so bila žal opuščena in zanemarjena, velikokrat celo spremenjena v odlagališča odpadkov. Njihovega pomena smo se ponovno zavedli šele pred leti in pričeli z oživljanji – ureditvami. Javni zavod KP Kolpa vsako leto obnovi nekatere med njimi ali jih celo vzpostavi povsem na novo. Zadnja najpomembnejša lanskoletna pridobitev so zagotovo kali v Prilozju. Potem ko smo opravljali izlov invazivnih tujerodnih vrst in obnovo obeh ribnikov, smo v letu 2023 na deponiji blata uredili še pet kalov, ki bodo nudili zatočišče dvoživkam in avtohtonim želvam močvirskim sklednicam.

Tudi v letu 2024 nadaljujemo s podobnimi aktivnostmi in smo odprti za vse pobude krajanov, da nas opozorijo na opuščena vodna telesa, ki bi jih lahko uredili in jim vrnili njihovo prvotno funkcijo.