KRAJINSKI PARK KOLPA

Izjemno naravo ob Kolpi dopolnjujejo bogata kulturna dediščina, zanimiva zgodovina in predvsem prebivalci, ki so ji vdahnili neizbrisen pečat. Kdor se napije prelesti belokranjske lepotice Kolpe, belih brez, praproti, košenic in gričev, jih ne pozabi nikoli.

Najpomembnejši del Krajinskega parka Kolpa, ki leži na skrajnem jugu države, je čista, topla in biotsko bogata reka Kolpa, ki v svojem toku večkrat spremeni svoj značaj: od gorskega hudournika do lenobne ravninske reke. Poleg poplavnih ravnic in strmih bregov se vzdolž mejne reke razprostirajo tudi belokranjski steljniki z bogatim prepletom živalskega in rastlinskega sveta z več kot 70 naravnimi vrednotami in 16 naravnimi spomeniki. Območje se lahko pohvali tudi s prisotnostjo velikih zveri: medveda, volka in risa.

Značilen pečat parku daje mozaična kulturna krajina z vrtačami, košenicami in sadovnjaki, najbolj pa njegovi prebivalci, ki so bogato dediščino ohranili. Med 42 kulturnimi spomeniki so posebnost Marindolski steljniki — preplet naravne in kulturne krajine — sad človekove dejavnosti. Značilna belokranjska pokrajina, porasla s praprotjo, belimi brezami in brinom.

Poleg bogate arhitekturne dediščine: starih dvorov, cerkva, kapelic in delavnic so ob reki tudi ostanki 16 mlinov in žag. Nekateri zobu časa uspešno kljubujejo in v treh občasno še vedno poženejo mlinsko kolo ter zmeljejo žito, obiskovalcem pa predstavijo delo. Kulturno bogastvo ob Kolpi se kaže tudi v ohranjeni nesnovni kulturni dediščini (pesmi, plesi, običaji).

več...