KRAJINSKI PARK RADENSKO POLJE

Izjemno kraško polje v občini Grosuplje, s številnimi tipičnimi kraškimi pojavi, ki tvorijo naravni mozaik travnikov, grmišč, gozdov in presihajočih jezerc. Krajinski park gradi tudi dvignjen gozdnat obod, ki, kakor velikanska pleča, varuje skrivnosti tega izjemnega naravnega bisera. Značilni kraški pojavi se kažejo v obliki izrazitih retij/estavel, kraške ponorne jame, suhe kraške jame, izvirov, tipičnega kraškega osamelca, številnih manjših ponorov, vrtač ter ponikev.

S prepletom suhih in vlažnih travišč, poplavnega gozda črne ješe, ostankov šotnega barja, vodnih kotanj in kanalov z vodno in obvodno vegetacijo ter gozdom je to območje pomembna biodiverzitetna točka. Skupaj s številnimi ponori, ponikvami, požiralniki, kraškimi izviri in estavelami predstavlja Radensko polje tudi pomembno geodiverzitetno območje.

Dobravka priteče na S del območja iz nekraškega sveta. Zanjo je značilna ozka, strma struga, vrezana v glinene nanose, ki so najizrazitejši pod gričem Boštanj. Tam, pri Velikem retju, so vidne tudi prve izrazite rupe in estavele, skozi katere voda v času nizkega vodostaja odteka v podzemlje. V času deževja se pojav obrne in voda skozi rupe v dnu vre na površje. Dobravka ob normalnem vodostaju ponika v jami Beznica. Drugi vodotok Zelenka, ki izvira ob zaselku Pirka, je značilno kraški. Ima lijakasto oblikovan kraški izvir v obliki estavele in kraški ponor v jami Pekel. Večino leta je struga suha in se napolni samo ob daljšem deževju. Najlepše ohranjena je reka Šica. Ta izvira na JZ delu Radenskega polja pod vasjo Mala Račna. Šica, zahvaljujoč okljukom, naredi trikratno pot do svojega ponora v Zatočni jami. Ob višjem vodostaju J del Radenskega polja preplavijo vode Zelenke in Dobravke. Takrat se vode izlivajo tudi v sosednjo, sicer suho, Lazarjevo jamo.

Narava in človek sta se prilagodila naravnim ciklom, ki jih tu narekujeta voda in kraški svet. Kmetijstvo se zaradi naravnih omejitev na tem območju, tj. pogostih poplav, ni intenziviralo. To je omogočilo ohranitev številnih varovanih vrst rastlin (kukavic, močvirskega tulipana, perunik, modre stožke, velikega poletnega zvončka, muncev itd.) in živali (štorklje, sive in bele čaplje, hribskega urha, velikega pupka, človeške ribice, vidre, močvirske sklednice, netopirjev, medveda, risa itd.). Na Radenskem polju je tri mladostna leta preživel tudi France Prešeren, ko je živel pri svojem stricu (takratnem duhovniku) na humu Kopanju. Na drugem griču je vse od 16. st. stal grad Boštanj (Weissenstein ("beli kamen")). Tu se je rodil tudi Rihard Blagay, po katerem se imenuje prva zavarovana roža na slovenskem, blagajev volčin. Zadnja rodbina Lazzarini je tu bivala do leta 1942. Leta 1944 je bil grad požgan.

več...