SLO  |  ENG
Follow us on Facebook

KRAJINSKI PARK RADENSKO POLJE

Krajinski park Radensko polje

Površina: 15 km2

Leto ustanovitve: 2009/2011

Ustanovitelj:
Občina Grosuplje /Republika Slovenija

Naravni pomen:
35 naravnih vrednot, 1 ožje zavarovano območje, naravni spomenik Zatočna jama – Viršnica – Lazarjeva jama, 3 ekološko pomembna območja, omrežje Natura 2000 za 8 živalskih vrst, 1 rastlinsko vrsto in 3 habitatne tipe

KONTAKT:

Krajinski park Radensko polje
Turizem Grosuplje

Adamičeva 15
1290 Grosuplje

+ 386 (0)82 003 480

[email protected]

www.radenskopolje.si



Krajinski park Radensko polje

Izjemno kraško polje v občini Grosuplje, s številnimi tipičnimi kraškimi pojavi, ki tvorijo naravni mozaik travnikov, grmišč, gozdov in presihajočih jezerc. Krajinski park gradi tudi dvignjen gozdnat obod, ki, kakor velikanska pleča, varuje skrivnosti tega izjemnega naravnega bisera. Značilni kraški pojavi se kažejo v obliki izrazitih retij/estavel, kraške ponorne jame, suhe kraške jame, izvirov, tipičnega kraškega osamelca, številnih manjših ponorov, vrtač ter ponikev.

Sibirska perunika
Dobravka s ponikvami Kote in  estavelo Veliko retje v suhem obdobju
Ob visoki vodi sta dejavni stalna in začasna ponorna jama
Izvir Šice (foto Uroτ Stepišnik)
Severni del Radenskega polja z vodotokom Dobravka
Ledene plošče

S prepletom suhih in vlažnih travišč, poplavnega gozda črne ješe, ostankov šotnega barja, vodnih kotanj in kanalov z vodno in obvodno vegetacijo ter gozdom je to območje pomembna biodiverzitetna točka. Skupaj s številnimi ponori, ponikvami, požiralniki, kraškimi izviri in estavelami predstavlja Radensko polje tudi pomembno geodiverzitetno območje.

Dobravka priteče na S del območja iz nekraškega sveta. Zanjo je značilna ozka, strma struga, vrezana v glinene nanose, ki so najizrazitejši pod gričem Boštanj. Tam, pri Velikem retju, so vidne tudi prve izrazite rupe in estavele, skozi katere voda v času nizkega vodostaja odteka v podzemlje. V času deževja se pojav obrne in voda skozi rupe v dnu vre na površje. Dobravka ob normalnem vodostaju ponika v jami Beznica. Drugi vodotok Zelenka, ki izvira ob zaselku Pirka, je značilno kraški. Ima lijakasto oblikovan kraški izvir v obliki estavele in kraški ponor v jami Pekel. Večino leta je struga suha in se napolni samo ob daljšem deževju. Najlepše ohranjena je reka Šica. Ta izvira na JZ delu Radenskega polja pod vasjo Mala Račna. Šica, zahvaljujoč okljukom, naredi trikratno pot do svojega ponora v Zatočni jami. Ob višjem vodostaju J del Radenskega polja preplavijo vode Zelenke in Dobravke. Takrat se vode izlivajo tudi v sosednjo, sicer suho, Lazarjevo jamo.

Narava in človek sta se prilagodila naravnim ciklom, ki jih tu narekujeta voda in kraški svet. Kmetijstvo se zaradi naravnih omejitev na tem območju, tj. pogostih poplav, ni intenziviralo. To je omogočilo ohranitev številnih varovanih vrst rastlin (kukavic, močvirskega tulipana, perunik, modre stožke, velikega poletnega zvončka, muncev itd.) in živali (štorklje, sive in bele čaplje, hribskega urha, velikega pupka, človeške ribice, vidre, močvirske sklednice, netopirjev, medveda, risa itd.). Na Radenskem polju je tri mladostna leta preživel tudi France Prešeren, ko je živel pri svojem stricu (takratnem duhovniku) na humu Kopanju. Na drugem griču je vse od 16. st. stal grad Boštanj (Weissenstein ("beli kamen")). Tu se je rodil tudi Rihard Blagay, po katerem se imenuje prva zavarovana roža na slovenskem, blagajev volčin. Zadnja rodbina Lazzarini je tu bivala do leta 1942. Leta 1944 je bil grad požgan.

več...

 
Krajinski park
Radensko polje

Adamičeva 15
1290 Grosuplje

Krajinski park Radensko polje

 

ZANIMIVOSTI
  • Simbol parka je sibirska perunika (Iris sibirica).
  • Prvo in edino zavarovano območje v Sloveniji, kjer sta ustanoviteljici občina (december 2009) in država (december 2011).
  • Ena večjih črnih točk za dvoživke v Sloveniji, kjer se prek 3 km dolgega cestnega odseka vsako leto seli več kot 30.000 dvoživk.
  • Eno večjih rastišč francoskega šipka (Rosa gallica) v Sloveniji.
  • Na sredi polja stoji eden najlepših tipičnih kraških osamelcev imenovan Kopanj, kjer se nahaja stalni arteški izvir, ki je edinstveni izvir v humu v Sloveniji.
  • Jama Viršnica, ki je del Naravnega spomenika Zatočna jama, Lazarjeva jama in Vrišnica, v dolžini 2796 m predstavlja enega od najdaljših jamskih sistemov na Dolenjskem.

AKTIVNOSTI

  • Grajska ali Blagajeva krožna pot (Boštanj (Veliko Mlačevo))
  • Severna krožna pot (Boštanj - Veliko retje - Srednice - Beznica - Boštanj (Veliko Mlačevo))
  • Kopanjska ali Prešernova pot (Velika Račna – Kopanj - Velika Račna)
  • Južna krožna pot (Velika Račna – Izvir Šice - Mala Račna - Zatočna jama – Lazarjeva jama- Viršnica- Velika Račna)
go to the top