Ledavsko jezero

Ime je jezero dobilo po istoimenski reki Ledava (nemško Limbach, madžarsko Lendva). Kot potoček izvira pri vasi Pichla na avstrijskem Štajerskem in že po nekaj kilometrih priteče v Slovenijo. V spodnjem toku je mejna reka med Slovenijo in Madžarsko, na najvzhodnejši točki Slovenije pa se na
slovensko-hrvaško-madžarski tromeji izliva v Muro.

Domačini mu pravijo tudi Kraško jezero, vendar ne zaradi kraških pojavov kot bi po imenu lahko sklepali, ampak po vasi Krašči. Jezerska pregrada je visoka 10 m, površina jezera pa je sprva bila 218 ha, z leti pa se površina zaradi usedanja mulja zmanjšuje. Trenutno je veliko cca. 70 ha. Jezero je nastalo v začetku 70-ih let kot akumulacija spodnjega toka Ledave, ki je pred tem pogosto poplavljala. Osnovna funkcija je zaščita nižje ležečih naselij pred poplavami, poleg tega pa je jezero namenjeno tudi kot zadrževalnik vode za kmetijske površine ter za ribolov in rekreacijo. Plavanje je sicer prepovedano, ker voda ni povsem oporečna.

Jezero v celoti leži v Krajinskem parku Goričko. Z zajezitvijo so se razvila mokriščna tla, poplavni travniki ter muljaste brežine (poloji), ki so le občasno poplavljene. Razvil se je specifičnen ekosistem, kjer živi nekaj redkih živalskih in rastlinskih vrst. Jezero ima status naravne vrednote, razglašeno pa je tudi za območje Natura 2000. Pestrost narave se lahko doživi, če se podamo okoli jezera po Bernardini poti. Pot je posvečena domačinki, ljubiteljici narave in biologinji Bernardi Novak.

Med bogatim živalskim svetom lahko naletimo na vidro, številne kačje pastirje ter ptice. Do sedaj je bilo opaženih več kot 50 vrst, med njimi pa jih 20 tudi gnezdi. Stalno naseljene so npr. raca mlakarica, čopasti ponirek, siva čaplja, lahko pa naletimo tudi na malo čapljo, sivo gos, ribjega orla, pribo, rakarja, duplinsko kozarko, močvirskega martinca, žlicarico, velikega skovika, čuka, črno žolno, detla in kvakača, zelo pogosta pa je tudi velika bela čaplja. Bogastvo živalskega sveta se kaže tudi v pestrosti ribjih vrst. Najpogostejše v jezeru so: krap, ščuka, ploščič, smuč, rdečerepka, androga, zelenika, črnooka, ostriž, amur, srebrni koleselj in ameriški somič.

Kot zanimivost je potrebno omeniti bližnji opuščeni peskokop, kjer so l. 1993 našli mlečni zob dinoterja, ki je bil predhodnik mastodonta. Zob hranijo v prirodoslovnem muzeju v Ljubljani.